naokrog ....: november 2014

28.10.2014 do 01.11.2014

V torek 28.10.2014 sva jo popoldne mahnila na težko pričakovani dopust. Ker je od prestavitve ure noč že zelo kmalu v popoldanskih urah, sva jo mahnila le do Ankarana v tamkajšnji kamp, ki pozimi deluje kot PZA.

Naslednje jutro pa naprej, sedaj pa čisto zares, Italija oziroma večja mesta Benečije naju pričakujejo. Plan je bil zelo preprost Padova, Vicenca, Verona, Mantova in na koncu Gardsko jezero in Sirmione.

Kar po avtocesti sva jo mahnila direktno do mesteca Stra, kje sva si najprej ogledala eno lepših vil ob reki Brenti, kjer so si bogati Benečani gradili velike in bogat vile, ko so potrebovali počitek od gneče Benetk.

Vilo Pisani je v začetku 18. stoletja dal zgraditi dož Pisani. V njej je prenočeval tudi Napoleon, znana pa je tudi po tem, da sta se tu prvič srečala Hitler in Mussolini. Sedaj se v njej nahaja muzej. Žal je več kot očitno, da za muzej skrbijo slabo in zadeva počasi propada. Park ni urejen, trava ni pokošena, okna so razbita,.... Kljub temu je muzej vreden ogleda, saj je v njem veliko originalnega in dobro ohranjenega pohištva, fresk in ostalih slik in umetnin. Najboljše pa se je itak izgubljati v čisto pravem labirintu :-) Brez skrbi, na sredi je stolp in na njem prijazna zaposlena, ki vas usmeri v pravo smer, če slučajno obupate ;-).

Parkirala sva kar na malem parkirišču blizu vhoda v vilo (45.410849,12.013666).

Naprej naju je pričakovala Padova. (Podatki za avtodomarje: koordinate: 45.395866,11.876434; asfaltirano parkirišče; brez vsega). Parkirišče se nahaja takoj zraven Prato della Valle, ki je največji trg v Padovi.

Zelo blizu se nahaja še Basilica di Sant Antonio ali skrajšano Basilica del Santo, kjer se nahaja tudi posmrtni ostanki svetnika in patrona Padove, svetega Antona.

Žal mi je le, da si nisva uspela ogledati kapele Scrovegni. Kapela je znana po fenomenalnih freskah, ki jih je narisal Giotto. (Note to myself: V prihodnje ko prideš v mesto, najprej kupi karto za obisk kapele, saj je čakalna vrsta za ogled več ur. Če je možno rezerviraj že preko interneta. Šele nato se sprehajaj po mestu naslednji dve uri ali več).

Padova je meni osebno zelo simpatično mesto, s krasnimi trgi, čudovitimi hišami, stolpi, zvoniki, kamorkoli se obrneš je nekaj, kar ti za trenutek prikuje pogled nase.

Skoraj vsi trgi so vsaj do 15 ure polni prodajalcev, ki se tja pripeljejo s kombiji, odprejo tende, razprostrejo vso mogočo robo, po petnajsti uri, pa se vse pospravi, lokalna komunala počisti trge in kafiči razprostrejo svoje mize po teh istih trgih.

Če hodiš po trgih dopoldne, ti fotografske presežke definitivno onemogočajo beli kombiji in tende :-)

Po vsem pešačenju sva si zaželela sladoled. Iz vitrine naju je vabil ves okrancljan s sadjem, piškotki, čokolado. Hmmmm, bi naročila? Seveda. In nama gospa prodajalka prijazno pove, da to ni sladoled, ampak mousse. Ja vseeno ga bova, en mousse in en sladoled. Mmmmm je bil dober, no oba sta bila. Kaj hočem povedat, če zgleda kot sladoled, je v vitrini za sladoled, še ni nujno, da je sladoled :-) Je pa prav tako dober :-)

Basilica del Santo

Sarkofag z ostanki trojanskega princa Atenorja, ustanovitelja Padove, ki je leta 1183 pred Kristusom privedel na to področje svoje ljudi.

Hiša kjer je živel Dante Alighieri.

Caffe Pedrocchi ali " kavarna brez vrat", saj je bila kavarna včasih odprta 24 ur na dan, vse dneve v tednu. Zamislil si jo je kavarnar Antonio Pedrocchi in je sprejemala vse od poslovnežev do popotnikov.

Še isto popoldne sva se odpeljala naprej in sicer v Vicenco (Podatki za avtodomarje: koordinate 45.542326,11.557866; asfaltirano parkirišče; 8,5 € za 24 ur, odlivanje vseh tekočin, voda, brez elektrike). Tu sva prespala, kolikor toliko dobro, saj je na eni strani železnica, na drugi pa kar prometna cesta.

Vicenco sva si ogledala naslednji dan dopoldne.

Znana je po tem, da je tu veliko ustvarjal Palladio, ki je bil italijanski renesančni arhitekt. Navdih za svoj slog je črpal iz starorimskih templjev in s svojimi deli močno vplival na zahodno arhitekturo. Posebej je razvil tri tipe zgradb in sicer meščansko palačo, podeželsko vilo in cerkev. Njegova najbolj znamenita stavba je Vila Rotonda.

Chiesa di Santa Corona

Torre di Piazza in Leone di San Marco

Loggia del Capitaniato

Basilica Palladiana

kip Palladio

Sedaj pa naprej v težko pričakovano Verono.

(Podatki za avtodomarje: koordinate: 45.434087,10.978088, cena 5 € za 6 ure, 10 € za 24 ur; asfaltirano parkirišče; odlitje vseh tekočin; voda; brez elektrike)

Namen je bil predvsem videti Julijo in njen balkon, eni pač še nismo bili tam, ostalo pa sva si ogledala na poti tja in nazaj.

Že precej navajena hoje, sva se zopet odpravila peš v mesto. Približno pol urce hoje do prve znamenitosti je že itak stalna praksa, če si avtodomar. Vedno parkiraš malce ven iz centra mesta in potem veselo peš naokrog. Potem ti še center vzame pol urice do urico in še pol urice za nazaj. Ja, ogled znamenitosti ni tako preprost, kot se komu zdi na prvi pogled :-) Vedno sicer razmišljava o kolesih, a kako le, kako bom pa potem uspela vse poslikat? Saj ko si v centru, je pač potrebno non stop pritiskati na sprožilec :-D

No torej, veselo na pot in sva jo mahnila najprej proti areni. Rimski amfiteater je bil zgrajen v 1. stoletju n. št. in je menda tretji največji amfiteater ki je še v uporabi. Sedaj je znan po tem, da poleti Opera tu izvaja svoje predstave.

Arena se nahaja na trgu Bra in je obdana z ljubkimi raznobarvnimi hišami, v pritličju katerih je vse polno lokalčkov iz katerih te vabijo, da se ustaviš ravno pri njih in spiješ kavico ali kaj malega prigrizneš.

Sprehod po ulicah do Julijine hiše. Ta kamnita tla so mi fenomenalna. Skoraj bi se lahko drsal po njih.

Zid je prepoln ljubezenskih sporočilc, pa vseeno sva še midva dodala svojega :-)

Piazza delle Erbe

Casa Mazzanti

Palazzo Maffei

Odločila sva se, da v Veroni ne bova prespala in sva jo mahnila ven iz Benečije ..... v Mantovo. Kar se tiče spanja, se je to izkazalo za odlično idejo (podatki za avtodomarje: koordinate 45.164164, 10.812058; izpust vseh tekočin; voda, elektrika, posebej še ogrevani tuši, kar sedaj na jesen pride prav, topla voda za pomivanje posode,....; 15 € za 24 ur).

Čutilo se je, da smo praktično ob jezeru, saj so bile temperature tu malo nižje kot drugod, z obvezno jutranjo meglo. Jutranji klasični ritual, sprehod psa, kavica, potem pa v mesto. To, da sva bolj jutranja človeka naju včasih tudi malo tepe, saj v marsikaterem mestu, ob pol devetih pač še nič ni odprto. Še kafiči ne :-)

V Mantovi to pač ni tako. Muzej (Palazzo Ducale) se odpre že ob 8.15 uri. In kakšen muzej. Za ceno vstopnice, ki znaša 6,5 €, kar je najcenejši muzej v zadnjem času v katerem sem bila, dobiš res veliko. To je dejansko cel kompleks, pod katerega spada tudi Castello di San Giorgio. Tu se nahaja ogromno umetnin, ki jih je skozi leta zbrala družina Gonzaga. Pod celotno dinastijo Gonzagovih je Mantova tudi cvetela in privabljala znane umetnike vseh vrst.

čudoviti stropi, umetelno izdelani in poslikani

zlata soba

strop kot labirint

Camera dello Zodiaco (to je dejansko slikan strop, na katerem je ozvezdje)

še ena čudovita soba z mnogo vrati z izhodi na vrt, sobo pa na vsaki strani krasita še takole izdelani dve umetni jami (narejeno iz školjk, mozaika,....)

Iz Mantove pa še na najino zadnjo točko tega mini potovanja: Sirmione ob Gardskem jezeru (podatki za kamperiste: koordinate: 45.486779,10.610463; izpust tekočin; voda; brez elektrike; 21 € za 24 ur)

To pa je res tipično turistično mestece. Večina mesta so samo trgovine, bari in predvsem je ogromno sladoledarjev. Sladoledu se je tu res nemogoče izogniti. Seveda sva si ga privoščila tudi midva, dve kepici .... vsak .... pa še poseben kornet .... 10 €, res pa so te kepice takšne, da če bi vedela, bi naročila vsak samo eno :-D.