Preskoči na glavno vsebino

Šampanja in Alzacija .... vinske poti

Jesen je pravi čas za obisk vinskih cest, zato sva se letos odpravila po alzaški in šampanjski vinski cesti. Plan je bil hitro narejen in že sva čez Avstrijo in Nemčijo prispela v Francijo. Pot je bila krožna, čez Alzacijo, nato v Šampanjo po vinski cesti ter nazaj v Alzacijo na obisk Alzaške vinske ceste.

Prvi dan sva si tako ogledala Saverne. Spodaj čudovita hiša Maison Katz ter dvorec Rohan.









V grbu mesta je samorog in res ga najdemo povsod po mestu.


 Pot sva nadaljevala ob kanalu in prišla do dvigala za barke. Nobena ladjica ni prišla, muzej pa je zaprt.





Okolica Verduna je bila bojno polje I. svetovne vojne in veliko vasic po vojni nikoli niso obnovili ena med njimi je Douaumont, kjer je sedaj kostnica in pokopališče vojakov (tako nemških, kot francoskih). Sama vasica je bila praktično zravnana z zemljo, sedaj so po gozdu postavljeni le kamni z opisi katera hiša je stala na teh področjih. Včasih so tu živeli kmetje, imeli so mestno hišo, šolo, pralnico,.... V spomin in opomin.....





Naslednji dan je deževalo, cel dan je konkretno padalo in ogledovati si Reims v takšnem vremenu ni bila želja nobenega od nas. Da bi dan preživeli na PZA v Reimsu se ni zdela najboljša idejo, sploh ker sem na neki strani prebrala kar veliko slabih kritik za ta PZA (sploh za prenočevanje). Kam naj se torej damo za en deževen dan? Spet nas je rešila knjigica Kamping in karavaning vodnik , kjer smo našli ljubek majhen kamp blizu Reimsa na posestvu Nowack, kjer pridelujejo šampanjec.

Toplo priporočam vsakemu, ki se vozi tam mimo. Odličen šampanjec.



Naslednji dan se je vreme popravilo in počasi se je zjasnilo, zato sva se podala v Reims. Ogledala sva si mesto in katedralo, nato pa se podala na ogled kleti Taittinger, predvsem zato, ker se tu ni potrebno prej naročiti, pa še ura je bila prava za voden obisk. 





Malo sprehoda po kleti z obrazložitvijo pridelave šampanjca, temu pa sledi še obvezna pokušina. Meni je bil Nowack boljši :-).






Šampanjska vinska pot se deli na štiri področja Massif de St-Thierry, Montagne de Reims, Valle de la Marn in Cote des Blancs. Midva sva se odločila za Montagne de Reims turo, ki poteka med Reimsom in Epernayem. Vozila sva se če polja in polja vinogradov, ki so jeseni odeti v vse čudovite barve od še zelenih, rumenih, rdečih,.... res čudovito. 





Pot naju je vodila preko Verzenaya, Verzya, Bousya do Epernaya. V Verzyu sva si pogledala še lokalno botanično posebnost.






Vse skozi so naju spremljale spodnje table.





Prespala sva v Epernayu in se naslednje jutro odpravila še na ogled kleti Moet & Chandon. Impresivno. Že sama stavba naredi vtis, številke o pridelavi in kilometih kleti ter seveda sama zgodba o Moetu, Napoleonu in šampanjcu pa te pusti še nekaj časa v razmišljanju. Ogled priporočam.






Malo sva še kolebala, si ogledati še Metz in Nancy, pa se potem za ta del nisva odločila. Mahnila sva jo kar proti Mulhousu. Na ogled muzeja vlakov in muzeja avtomobilov. Lušno.









Od tu dalje pa vožnja po Alzaški vinski cesti. Najprej v Colmar.












Nato v Kayserberg, ki je res simpatično malo mestece, vendar izredno turistično. Skoraj vsaka hiša ima spodaj prodajalno z različnimi izdelki domače pridelave, vini ali pa na splošno s turističnimi spominki.




Vsi so pripravljeni na Noč čarovnic :-).







Kot pri nas v Prekmurju :-) 



Naslednji postanek je Ribeauville.







Nadaljujeva preko Obrnaia.




In že sva v Strasbourgu. Najprej sva se ustavila na že znanem PZA-ju, vendar nama povezava do centra ni bila ravno simpatična, nakar sva našla P+R Elsau, kjer lahko čez dan parkiraš avtodom (6 €) zraven pa dobiš še povratne karte za tramvaj do centra mesta. 








Lične prodajalnice maronov.







In čeprav so se nekateri še pripravljali na Noč čarovnic, so drugi že popolnoma v božičnem vzdušju. Dejansko so mesta že okrašena, trgovine že prodajajo vso božično in novo letno dekoracijo.






Kaj reči za konec? Res idealen jesenski izlet. Mala lična mesteca, veliko vinogradov, katerih rumeno listje se lesketa v soncu in pa seveda šampanjec. Toplo priporočam. :-)


THE END




Komentarji

Oseba Andrej sporoča …
Jesenski pogled na vinograde zna biti zelo barvit. Bo res treba enkrat v jeseni v tiste konce.
Oseba Robert Metličar sporoča …
Francija, jesenske barve, vinska cesta... zmagovalna kombinacija ;-)
Oseba DAJZOVE POTI sporoča …
Lepo...res.
Oseba katja novak sporoča …
Res je enkratno ... ne bom vam žal, če se podate v te kraje :-)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Akvitanija

V začetku septembra je bil končno čas za dopust in tokrat je bil na vrsti že vsaj tri leta pripravljen plan za obisk francoske regije Akvitanije.

Najprej je bil na vrsti ogled prazgodovinske jame Lascaux Caves 4 . Parking je tu .
Dejansko gre za ogromen zidan kompleks v katerem je replika jame. Celoten komleks je dobro opremljen z vsemi možnimi modernimi tehnologijami, da obiskovalcu res pričara posebno doživetje. Poleg same "jame" so uredili tudi multimedijske predstvitve kaj naj bi slike dejansko prestavljale. Vredno ogleda.









Pot se nadaljuje ob reki Vezere, kjer je polno prazgodovinskih najdišč. 
Zanimivo je mesto v steni La Roque St. Christophe, takšnih in podobnih pa je še kar nekaj. 




Zelo simpatično mestece na potovanju je bila tudi Sarlat-la-Canéda. 
Parkiranje tu ali pa malo naprej na drugi strani ceste. 

To področje ob reki Dordogni je enostavno čudovito. Arhitektura je neverjetna, hišice in gradovi iz rumenega peščenjaka, v toplih in prijektnih rumenih odtenkih, so pravi bal…

Sicilija - april 2016

Naše "prvomajske" praznike smo imeli že konec aprila. Na pot smo odšli v nedeljo 18. aprila in jo mahnili vse do Rima oziroma še malo dalje. Naslednji dan smo naredili ogled Pompejev.














Iz Pompejev smo pot nadaljevali skoraj na konico škornja.  Pozno ponoči sva parkirala nekje ob obali in preden sva odšla spat, sta naju prijazno obiskala še carabinjerja in nama voščila lep večer. Sem se počutila čisto varno celo noč :-) Naslednji dan je Garmin ubral neko super bližnjico do Messine, po lokalnih ozkih cestah, nekje je ceste kake 3 metre manjkalo (oziroma je potoček odnesel del asfalta), vendar je naš avtodomček zmogel tudi prepreke razrite ceste. Vedno znova sem navdušena nad našim avtodomom, saj res pride povsod :-) Srečna. Vedno pa pozabim slikat vse te neumnosti na poti.
Končno je sledil trajekt za Messino. In končno Sicilija. Parkirali smo na enem od mnogih PZA-jev v Giardini Naxos. Ogled Taormine seveda z avtobusom, saj je cesta na Taormino ozka in ni primerna za avtodome. Loka…