Italija - Umbrija

V soboto zjutraj smo se napokali v avtodom ter počasi krenili na pot. Tokratna destinacija je bila Umbrija in prvi postanek v mestecu Gubbio. Popoldan smo prispeli v mesto in najprej našli PZA (43.351045,12.564615).  Ogledali smo si ostanke rimskega teatra ter se povzpeli na Piazza Grande od koder je res super pogled na okoliško pokrajino. Na tem trgu se nahaja tudi Pallazo dei Consoli, kjer se nahaja arheološki muzej (mi si ga nismo ogledali).
 

(takšna opečnata tla so mi vedno fenomenalna in po Italiji so tudi kar pogosta)

 



Naslednji postanek je bil mesto Assisi. Rojstno mesto Sv. Frančiška. Parkirali smo na parkirišču za avtobuse (43.077473,12.600047).  Bobi je počakal v avtodomu parkiranem v senci, medtem ko sva se midva v največji vročini potila po strmini v hrib :-), kjer je cerkev Sv. Frančiška. Pod cervijo se nahaja tudi njegova grobnica.
 

Naprej smo pot nadaljevali do mesteca Deruta, ki je znano po keramiki. Lušno malo mestece, kjer je keramika res povsod. Zelo lično :-)
 

Še isti dan smo se podali do slapov Marmore, kjer smo na njihovem parkirišču tudi prenočili (42.556913,12.720215).

 

Pot do slapa pa za nas ni bila ravno enostavna. Garmin je imel v med znamenitostmi koordinate parkirašča na vrhu slapa, kjer pa parkiranje ni enostavno in polno zasedeno z avtomobili (odsvetujem). Tako sva se obrnila in se pričela vračati po hribu navzdol. Ker od zgornjega parkirišča do spodnjega vozi tudi avtobus, sva bila seveda prepričana, da nama bo (kljub omejitvi širine na 2 m) uspelo čez ozke ulice mesteca se po neki (Garminovi) bližnjici preriniti na spodnje parkirišče. Na zožanju nama je nasproti pripeljal, ravno ta bus, ki sem ga že omenila. Kaj zdaj? Bova pa šla vzvratno. Ali sem že omenila, da je ena od naslednjih investicij vzvratna kamera? Od nekod se je za nama znašla Italjanka, s starim že kar dobro uničenim Maticem. Ojoj, seveda sva butnila direktno vanjo. Stopiva ven (matic ima štraho čez celo haubo) jao, tole ne bo nič dobrega, pa še Italija,.... Presenečenje na presenečenje, naju Italjanka najprej nagovori "Do you speak English?" Ja seveda .... z veseljem .... samo da ona govori angleško, pa je že cel čudež :-) Potem še iz enega avta zadaj izstopi moški in vpije "No carabinerji" ... ja se strinjava, seveda da ne. Med tem ko midva študirava kako bi ji dala 50 €, pa smo kvit, ona lepo reče, da je bil avto zbit že prej, da je samo malo tablica vdrta, da to pa ni panike, da se bo ona umaknila, da lahko midva obrneva, ona pa da šiba naprej. Ja idelano, težko bi bilo bolje. Na najinem avtodomu se itak nič ne pozna. Potem pa sva, končno, po poti daleč okoli le prispela na spodnje, tako željeno parkirišče :-)

 

Slap Marmore je slap, ki so ga zgradili že stari Rimljani. Je 165 metrov visok, s čimer spada med najvišje slapove v Evrope, hkrati pa je tudi največji umetno zgrajeni slap na svetu. Zanimivo je to, da slap ni stalen, ampak vodo spuščajo le ob določenih urah. Drugače gre vedo čez bližnjo hidroelektrarno, ampak turizem je turizem in nekaj vode je treba dati tudi za slap :-) .

 

Nadalje je bil na vrsti Spoleto.

 

(jasmin cveti in diši po vseh malih ozkih uličicah ... neprecenljivo :-) )

Iz Spoleta smo nadaljevali v Montefalco (PZA 42.8923,12.647978). Mesto je poznano po vinu in olivnem olju (tako pravi Lonely Planet) in seveda smo jo mahnili še sem, da si to ogledamo. Pokrajina okrog in okrog je res polna oljk. Znana vina pa naj bi bila Sagrantino, Rosso (oba rdeča) ter Grechetto (belo vino). Nakupili smo kar vse, se sprehodili po ozkih uličicah in uživali v toplem dnevu.
 

Iz Montefalca pa v Urbino. Tu je bil rojen renesančni slikar Raphael. Njegova rojstna hiša je sedaj muzej. Kot vsako mesto, pa ima še veliko drugih znamenitosti in ni boljšega kot počasen sprehod skozi mestece, opazovanje ljudi in okolice.
 

Na koncu smo jo mahnili še v San Marino. Iz Urbina do San Marina nas je kar dobro pral dež in počasi smo se prebijali po ozki, vijugasti in strmi cesti. Cesta je delno tudi panoramska in vodi po vrhu hriba. Če bi bilo sončno bi bili razgledi nedvomno fenomenalni, tako pa smo skozi zavese dežja lahko videli le obrise tega, kar bi se nam drugače ponujalo. Zvečer smo srečno prispeli in se parkirali na parkirišče št. 10. Zjutraj smo se zbudili v čudovit sončen dan. Blizu parkirišča je tudi dvigalo, ki te v treh nivojih dvigne do starega mestnega jedra. Najprej smo si ogledali staro utrdbo in stolpiče, potem pa so se počasi že prebujale in odpirale neskončne trgovinice, kjer smo še malo nakupili raznih stvari in se počasi vrnili do kamperja.
 

Sledila je še pot domov, kamor smo prispeli v pozno popoldanskih urah.
 

 

THE END