Translate

sreda, 26. junij 2013

Italija - Umbrija


V soboto zjutraj smo se napokali v avtodom ter počasi krenili na pot. Tokratna destinacija je bila Umbrija in prvi postanek v mestecu Gubbio. Popoldan smo prispeli v mesto in najprej našli PZA (43.351045,12.564615).  Ogledali smo si ostanke rimskega teatra ter se povzpeli na Piazza Grande od koder je res super pogled na okoliško pokrajino. Na tem trgu se nahaja tudi Pallazo dei Consoli, kjer se nahaja arheološki muzej (mi si ga nismo ogledali).
 








(takšna opečnata tla so mi vedno fenomenalna in po Italiji so tudi kar pogosta)
 


Naslednji postanek je bil mesto Assisi. Rojstno mesto Sv. Frančiška. Parkirali smo na parkirišču za avtobuse (43.077473,12.600047).  Bobi je počakal v avtodomu parkiranem v senci, medtem ko sva se midva v največji vročini potila po strmini v hrib :-), kjer je cerkev Sv. Frančiška. Pod cervijo se nahaja tudi njegova grobnica.
 







Naprej smo pot nadaljevali do mesteca Deruta, ki je znano po keramiki. Lušno malo mestece, kjer je keramika res povsod. Zelo lično :-)
 








Še isti dan smo se podali do slapov Marmore, kjer smo na njihovem parkirišču tudi prenočili (42.556913,12.720215).
 
Pot do slapa pa za nas ni bila ravno enostavna. Garmin je imel v med znamenitostmi koordinate parkirašča na vrhu slapa, kjer pa parkiranje ni enostavno in polno zasedeno z avtomobili (odsvetujem). Tako sva se obrnila in se pričela vračati po hribu navzdol. Ker od zgornjega parkirišča do spodnjega vozi tudi avtobus, sva bila seveda prepričana, da nama bo (kljub omejitvi širine na 2 m) uspelo čez ozke ulice mesteca se po neki (Garminovi) bližnjici preriniti na spodnje parkirišče. Na zožanju nama je nasproti pripeljal, ravno ta bus, ki sem ga že omenila. Kaj zdaj? Bova pa šla vzvratno. Ali sem že omenila, da je ena od naslednjih investicij vzvratna kamera? Od nekod se je za nama znašla Italjanka, s starim že kar dobro uničenim Maticem. Ojoj, seveda sva butnila direktno vanjo. Stopiva ven (matic ima štraho čez celo haubo) jao, tole ne bo nič dobrega, pa še Italija,.... Presenečenje na presenečenje, naju Italjanka najprej nagovori "Do you speak English?" Ja seveda .... z veseljem .... samo da ona govori angleško, pa je že cel čudež :-) Potem še iz enega avta zadaj izstopi moški in vpije "No carabinerji" ... ja se strinjava, seveda da ne. Med tem ko midva študirava kako bi ji dala 50 €, pa smo kvit, ona lepo reče, da je bil avto zbit že prej, da je samo malo tablica vdrta, da to pa ni panike, da se bo ona umaknila, da lahko midva obrneva, ona pa da šiba naprej. Ja idelano, težko bi bilo bolje. Na najinem avtodomu se itak nič ne pozna. Potem pa sva, končno, po poti daleč okoli le prispela na spodnje, tako željeno parkirišče :-)
 
Slap Marmore je slap, ki so ga zgradili že stari Rimljani. Je 165 metrov visok, s čimer spada med najvišje slapove v Evrope, hkrati pa je tudi največji umetno zgrajeni slap na svetu. Zanimivo je to, da slap ni stalen, ampak vodo spuščajo le ob določenih urah. Drugače gre vedo čez bližnjo hidroelektrarno, ampak turizem je turizem in nekaj vode je treba dati tudi za slap :-) .
 




Nadalje je bil na vrsti Spoleto.




 
(jasmin cveti in diši po vseh malih ozkih uličicah ... neprecenljivo :-) )


Iz Spoleta smo nadaljevali v Montefalco (PZA 42.8923,12.647978). Mesto je poznano po vinu in olivnem olju (tako pravi Lonely Planet) in seveda smo jo mahnili še sem, da si to ogledamo. Pokrajina okrog in okrog je res polna oljk. Znana vina pa naj bi bila Sagrantino, Rosso (oba rdeča) ter Grechetto (belo vino). Nakupili smo kar vse, se sprehodili po ozkih uličicah in uživali v toplem dnevu.
 





Iz Montefalca pa v Urbino. Tu je bil rojen renesančni slikar Raphael. Njegova rojstna hiša je sedaj muzej. Kot vsako mesto, pa ima še veliko drugih znamenitosti in ni boljšega kot počasen sprehod skozi mestece, opazovanje ljudi in okolice.
 







Na koncu smo jo mahnili še v San Marino. Iz Urbina do San Marina nas je kar dobro pral dež in počasi smo se prebijali po ozki, vijugasti in strmi cesti. Cesta je delno tudi panoramska in vodi po vrhu hriba. Če bi bilo sončno bi bili razgledi nedvomno fenomenalni, tako pa smo skozi zavese dežja lahko videli le obrise tega, kar bi se nam drugače ponujalo. Zvečer smo srečno prispeli in se parkirali na parkirišče št. 10. Zjutraj smo se zbudili v čudovit sončen dan. Blizu parkirišča je tudi dvigalo, ki te v treh nivojih dvigne do starega mestnega jedra. Najprej smo si ogledali staro utrdbo in stolpiče, potem pa so se počasi že prebujale in odpirale neskončne trgovinice, kjer smo še malo nakupili raznih stvari in se počasi vrnili do kamperja.
 








Sledila je še pot domov, kamor smo prispeli v pozno popoldanskih urah.
 
 
THE END

torek, 7. maj 2013

Po južni Češki bolj na hitro


Za letošnje prvomajske praznike je bila planirana Nizozemska, pa smo zaradi službenih obveznosti uspeli na pot kreniti šele 1. maja. Tako smo na hitro splanirali eno kratko pot po južni Češki.

30. aprila smo še veselo kresovali, naslednji dan pa spokali ter se podali na pot. Po avtocestah čez Avstrijo in do naše prve postaje Lednice na Češkem.
Parkirali smo na parkirišču takoj ob gradu in najprej iskali menjalnico. Ker je ni bilo nikjer najti smo z € kupili sladoled in gospa je vrnila krone. Fino, sedaj lahko plačamo parkirnino ( 10 kron za eno uro). Končno smo se lahko odpravili na ogled gradu in čudovitih vrtov.

Grad spada pod zaščito Unescove svetovne dediščine in je res čudovit. Mi smo si ogledali samo vrtove je pa tudi notranjost definitivno vredna ogleda. Poleg gradu je na ogled še rastlinjak in akvarij. Ker so vrtovi res obsežni in so prepredeni s potkami smo vseeno porabili eno uro za sprehanje. Veliko je bilo tudi kolesarjev (kar je pametna izbira, sploh če želite priti še do Januv hrada, ki je 4 kilometre stran od Lednic), lahko pa vas po vrtovih popeljejo tudi s kočijo ali z ladjico po kanalih. Na sami posesti se nahaja tudi minaret ter ostanek nekega akvadukta.







Pot smo nadaljevali v mestece Telč (tudi pod Unescovo zaščito). V Telč smo prispeli po 8 uri zvečer in se sparkirali na parkirišču in prespali, zjutraj pa na ogled zgodovinskega mestnega jedra.








 


Zjutraj je bilo mestece še zelo mirno in prazno, le na polet z baloni so se pripravljali Francozi (predivedavam po registrskih tablicah).
Hišice so kamnite in imajo čudovite raznobarvne fasade, z zanimivimi detajli in so zgrajene v poznem 14. stoletju, po tem, ko je staro mesto zajel požar in uničil vse hiše (prej so bile lesene).

Potem pa pot pod noge in naprej proti Kutni Hori. Ogled kostnice. V kostnici naj bi bila oskostja od 40.000 do 70.000 ljudi.
Pokopališče v Kutni hori oziroma Sedlecu je postalo znano in zaželjeno zadnje počivališče mnogih ljudi po tem, ko je opat Henry s potovanja po sveti deželi prinesel pest zemlje z Golgote, ki jo je razpršil po vsem pokopališču. Po letu 1400 so večino zapuščenih grobov izkopali in kosti spravili v kostnico pod samo cerkvico. Kosti je bilo veliko, saj so bili tukaj pokopani tudi vsi, ki so umrli zaradi kuge v 14. stoletju (ocenjujejo da je takrat umrlo kakih 30.000 ljudi). Sedanjo razporeditev kosti je leta 1870 uredil češki rezbar František Rint.







Iz Kutne Hore smo pot nadaljevali do gradu Hluboka. Tega sva si ogledala tudi od znotraj, vendar pa je slikanje notranjosti prepovedano. Se pa ogled notranjosti splača, saj je lepo ohranjen in je res kaj za videti. Ima čudovite štukature, rezbarije, vitraže, pozlačene strope, keramiko iz Delfta, steklo in lestence iz Murana, ... Ogled je bil voden v Češčini, lahko pa dobiš zraven natisnjene opise sob tudi v drugih jezikih. Sam grad je razdeljen na neke štiri vrste ogledov in vsak se plača posebej. Midva sva šla na A ogled in je bilo vredno. Ker sva si ogledala samo notranjost tega gradu tudi ne vem, ali je to posebnest tega gradu ali vseh čeških gradov, ampak je bilo zanimivo kako je vodič vrata v vsako sobano posebej odprl, nakar smo vstopili, potem pa jih je spet zaprl (tako da smo med njegovim predavanjem bili zaprti v določeni sobi) in tako po vseh sobanah gradu. :-)

 



Zvečer smo prišli do Češkega Krumlova. Našli smo idilično parkirišče s travico 15 minut hoda v hrib od gradu. Drugače je to parkirišče za avtobuse ampak ni problema tudi za kemperje. Za nočitev smo plačali 100 kron. Prespali v miru v družbi še dveh kemperjev iz NL in I. Ko smo prispeli me je bilo sicer kar strah zaradi glasne muzike, ki jo povzročal bližnji "ringlšpil" vendar je ta večer pričelo deževati in muzike je bilo kmalu konec.
Zjutraj pa na ogled mesta. Lušno malo mesto, z lepim gradom in medvedom :-) .




 

Naprej smo se odpravili do Holašovic - dobro ohranjene tipične češke vasice pod Unescovo zaščito. Zanimivo. Tudi tista bolj nova klop (druga slika) je zanimiva. V naslonih za roke ima luknje za kozarec piva (ok lahko tudi kaj drugega :-) ) Sama ideja pa mi je bila sploh všeč ( s temi veliki kolesi od starih vozov).



Seveda pa, če si na Češkem si pač moraš ogledat še pivovarno. Mi smo izbrali pivovarno Budvar v Čeških Budejovicah.






Potem pa smo se počasi odpravili v camp Oasa ob jezeru Stankov in še en dan uživali na sončku  in ob lovljenju rib :-).




V nedeljo zvečer smo srečno prispeli domov.


Poljska - september 2023

Plan je bila Grčija septembra, pa so jih letos na žalost prizadele hude poplave, tako da se v zadnjem trenutku morala spremeniti načrt in iz...