Translate

ponedeljek, 13. julij 2015

Francija - Provansa (predvsem Visoka Provansa)




Letošnji dopust sem splanirala nekaj v smislu "za vsakega nekaj" .... ribe (za mojega) in sivka (zame).

Jure je res zagret ribič, zato malo ribarjenja na dopustu paše. Zame pa je obisk Provanse vsake nekaj let pač nuja.

Tokrat sva izbrala bolj visoko Provanso in v Francijo priletela iz smeri Torina in čez Visoke Alpe, natančneje čez  prelaz Montgenevre. Švignila sva direktno na jezero Serre Poncon in se tam utaborila (44.463378, 6.366762) za naslednjih nekaj dni.




Najin vsakodnevni pogled :-)



Uživali smo tudi v vožnji s čolnom.



Pot sva nadaljevala, prijetno spočita, preko Sisterona, Serresa do Rosansa. Prespala sva v kampu (44.383021, 5.460104).













Naprej sva jo mahnila v Nyons.






Nadaljevala do Vaison - la -Romaine.





Nato pa končno v smeri Saulta in sivke :-)







Dalje do Simiane -la Rotonde.






Za naslednje dni je bil napovedan vročinski val s temperaturami 40 stopinj v senci zato smo se za tri dni preselili v kamp La Sorguet v kraju L'Isle-sur-la-Sorgue , kjer zraven teče ledeno mrzla reka in je bilo tako hlajenje zagotovljeno.


Ker še ni bilo dovolj sivke, sva pot nadeljavala po valensolski planoti. Lahko bi rekli tudi "gori, doli, naokoli", saj sva res prevozila celo planoto po dolgem in počez.




Res je bilo težko najti polje sivke brez trume turistov :-).






Spotoma smo se skopali  še v jezeru in pot nadaljevali preko kanjona Verdon proti Grassu.






Od tam pa direktiva na Kočevje in potem domov.






 THE END

torek, 24. februar 2015

Francija - Azurna obala - Mimozina pot - februar 2015

Zadnjič sem imela že res hud raisefiber. Nekam bi šla. Na vsak način. Pa čeprav je šele februar. Točneje smo sredi februarja. Ampak, kam naj greva? Potem sem se spomnila, da sem enkrat, ko sem iskala vse o sivki, našla poleg sivkine poti tudi mimozino pot. V spominu sem imela, da je ta pot primerna za oglede zelo zgodaj na začetku leta. Brskam in iščem po netu in seveda najdem mimozino pot. Ja res je, februar je magični mesec za mimozo na Azurni obali.



Pot poteka od kraja Bormes-les-Mimosas do Grassa in povezuje 8 mest ter je dolga 130 km. Zasledila sem, da v času od 18. - 25. februarja poteka največja prireditev na temo mimoze in sicer v kraju Mandelieu -La Napoule. Tako sva v torek 17. februarja prav na hitro spakirala, preverila vreme in razmere na cesti in že šibala čez Italijo proti Franciji. Napovedano je bilo sončno vreme vse do konca tedna. Ceste so bile kopne, suhe in normalno prevozne in seveda ni bilo razloga, da ne bi šla. Tudi gume so načeloma M+S, tako da neprijetnosti na poti nisva pričakovala.

V sredo sva tako prišla do Mandelieu -La Napoule in se vsidrala v tamkajšnji kamp. Prostor so imeli do sobote, potem pa je bilo rezervirano. Verjetno so vsi hoteli na veliko parado in povorko, ki je bila napovedana za soboto in nedeljo. Že vnaprej sem vedela, da nama žal ravno povorke ne bo uspelo videti, saj služba kliče in v ponedeljek sva že morala biti na delovnih mestih. Kljub temu, nama je ostalo upanje na pirotehnično predstavo v petek in povorko morda v soboto zvečer.

Čas do petka sva izkoristila za vožnjo po mimozini poti. 










V kraju Rayol-Canadel-sur-Mer sva si ogledala še botanični vrt.







Mimozo so v Francijo prinesli iz Avstralije in na svetu obstaja verjetno več kot 1000 različnih vrst.
Simbolika mimoze: rumena luč. 
V jeziku cvetja mimoza pomeni skrito ljubezen: nihče ne ve, da te ljubim. Pomeni tudi varnost in občutljivost ter tudi: Ti si moja edina ljubezen. Je tudi simbol zlata in sonca ter zmagoslavja življenja, ki ga predstavlja trdota lesa in zmage nad silami zla. 

Mimozo veliko uporabljajo tudi  v parfumeriji, kar si lahko ogledate v Grassu.








Potem, pa je že prišel petek z veliko pirotehnično predstavo.Če si želite to ogledati, svetujem da kupite karte za sedišča ali pa pridete na prizorišče uro pred uradnim začetkom. Tako očitno to počnejo domačini in tisti, ki zadeve poznajo. Lepo si prinesejo stolčke in čakajo na začetek. Potem jih pospravijo, jih zložijo v vrečo in si jih oprtajo čez rame, da ne zavzamejo preveč prostora. Gužva je res neverjetna. Nama je uspelo dobiti stojišče v drugi vrsti ob robu sedišč, ki je bil verjetno še edino primerno mesto, če si želel vse videti .... ali pa most nad reko.... od tam bi se tudi še videlo. Ostali ne vem koliko so kaj videli.

Slike so tako tako. Rabim nasvete glede nastavitev za slikanje premikajočih, slabo osvetljenih ljudi/stvari ponoči.



















Zadevo so zaključili z velikim ognjemetom.









Sobota se je začela z deževjem. Že ponoči je začelo deževati in jutro je bilo polno temnih in težkih oblakov. Odločila sva se, da jo mahneva domov. Obvestila nad cesto so kazala, da od Genove v smeri Milana in Torina sneži, zato sva malce podaljšala obmorsko pot in jo preko Parme, Verone in dalje mahnila domov. Doma naju je pričaka sneg pod Nanosom in v Postojni. Vseeno sva srečno parkirala doma.
Doma sem videla, da je povorka v soboto ravno zaradi dežja odpadla, tako da se nisem (pre)več sekirala, ker sva jo že v soboto mahnila domov :-)


Drugo leto pa še na povorko z vozovi okrašeni z mimozami :-D.


THE END


Poljska - september 2023

Plan je bila Grčija septembra, pa so jih letos na žalost prizadele hude poplave, tako da se v zadnjem trenutku morala spremeniti načrt in iz...