Translate

ponedeljek, 17. avgust 2020

Danska - poletje 2020

 Danska 


Ker je letošnje leto posebno in letošnje poletje še bolj posebno je bilo potrebno letošnji dopust temu primerno prilagoditi.

Tako sem izbrala Dansko (zelena država 😃).

Veselo na pot čez Avstrijo, Nemčijo in v Puttgardnu na trajekt za Rødbyhavn. Odločila sem se namreč za krog po Danski v obratni smeri urinega kazalca. Menda je zahodna obala Danske njen najlepši del in tako sem se ravnala po načelu "save the best for last" 😁 (in ni mi bilo žal).


Prva postaja je bila torej: Møns Klint

Parkirala kar v kampu (54.979843, 12.523697). Potem pa na kolo in naokol, po makadamu ter po gozdnih potkah do GeoCentra Møns Klint.

Møns Klint predstvlja 6 kilometrov klifov iz krede ob vzhodni obali danskega otoka Møn v Baltskem morju. Nekatere pečine se spuščajo strmo tudi do 120 m proti morju. Območje okoli Møns Klint je sestavljeno iz gozdov, pašnikov, ribnikov in strmih gričev. Klifi in sosednji park so zdaj zaščiteni kot naravni rezervat. Obstajajo jasno označene poti za sprehajalce in kolesarje. Pot po klifih vodi na nekaj mestih navzdol do obale (narejen stopnice).

Z otroci se splača obiskati GeoCenter Møns Klint. Geološki muzej z interaktivnimi računalniškimi zasloni in različnimi otroškimi atrakcijami zasleduje geološko prazgodovino Danske in oblikovanje krednih klifov.








Naslednji dan pa najprej v Camp Adventure (55.260945, 11.978362) in na ogled danske "poti med krošnjami". Poleg tega imajo še polno drugih plezalnih poti med krošnjami z različnimi preprekami za premagovanje.









Druga in končna postojanka za ta dan je Stevns Klint

Parkirišče tukaj: 55.279409, 12.443341, kjer lahko tudi prenočiš. Imajo urejene peš poti po vrhu klifov, ki očarajo s čudovitimi razgledi. Stevns Klint je del Unescove svetovne dediščine.

To geološko najdišče obsega 15 km dolgo obalno steno, bogato s fosili, ki ponuja izjemne dokaze o vplivu meteorita Chicxulub, ki se je pred približno 65 milijoni let strmoglavil na planet na koncu krede. Raziskovalci menijo, da je to povzročilo najbolj izjemno množično izumrtje doslej, ki je povzročilo izginotje več kot 50 odstotkov vsega življenja na Zemlji. Med plastmi v klifih je viden ostanek oblaka pepela, ki je nastal zaradi udarca meteorita - natančno najdišče se nahaja na dnu oceana ob obali mehiškega polotoka Yucatán.

Tu si lahko ogledate še muzej hladne vojne - trdnjavo Stevns, s podzemni rovi, topovi ipd....













V okolici Københavna je posebna atrakcija in sicer se na različnih lokacijah v naravi nahajajo lesene skulpture "6 pozabljenih velikanov". Mislim pa se je število ravno letos še povečalo 😄. Namenjeni naj bi bili spodbujanju ljudi k raziskovanju okolice glavnega mesta. Lušni so.









V Københavnu sem se odločila za spanje v kampu (55.700205, 12.511040) in potem na kolo in v mesto. Kolesarske poti so super označene. Kolesarji in avtomobilisti se držijo oznak in semaforjev. Kolesariti tam je užitek.












Naslednji dan nadaljevanje do gradu Kronborg.

Grad Kronborg v kraju Helsingør (Elsinore) je na strateško pomembnem mestu, ki nadzoruje ožino med Dansko in Švedsko, za danski narod izjemno simboličen in je igral ključno vlogo v zgodovini severne Evrope v 16.-18. Začelo se je z gradnjo tega izjemnega renesančnega gradu leta 1574, njegova obramba pa je bila okrepljena v skladu s načrti vojaške arhitekture tega obdobja v poznem 17. stoletju. Do danes je ostal nedotaknjen. Svetovno znan je kot Elsinore, kamor je Shakespear postavil Hamleta.

Grad je res čudovit, dodano vrednost pa prinese še dramska uprizoritev posameznih delov Hamleta na različnih lokacijah po gradu. Tako ob ogledovanju gradu v različnih sobanah ter na dvorišču doživiš odigrane posamezne dele - dialoge iz knjige. V angleščini.










Naslednji grad je bil Frederiksborg. S prelepimi vrtovi in čudovito urejeno okolico. Spanje (55.941471, 12.308520).









Na hitro še do plaže.




In potem dalje do mesteca Roskilde.

Tu se nahaja katedrala Roskilde.

Katedrala je najpomembnejša cerkev na Danskem, tu je grobnica Danske kraljeve družine in hkrati je tudi Unescova svetovna dediščina. To je zaradi dveh kriterijev: arhitektura katedrale prikazuje 800 let evropskih arhitekturnih slogov in je eden najzgodnejših primerov gotske katedrale v Skandinaviji, zgrajen iz opeke, spodbudil je širjenje opečnega gotskega sloga po celotnem delu Severne Evrope. Grajena v 12. in 13. stoletju, katedrala v svoji zasnovi vključuje gotske in romanske arhitekturne značilnosti. Katedrala je od 15. stoletja glavno pokopališče danskih monarhov. Kot taka je bila skozi stoletja bistveno razširjena in spremenjena, da bi lahko v njej nastalo veliko število pokopališč in številne dodane kapele kažejo različne arhitekturne sloge.







V Roskilde pa imajo tudi zanimiv Vikinški muzej z opisom življenja vikingov ter razstavljenimi različnimi ostanki iz življenja vikingov in tiste dobe.












V Odense (P:55.400608, 10.381735) sem se ustavila predvsem za ogled rojstne hiše H. C. Andersena.
Tu imajo rojstno hišo, potem hišo kjer je živel v mladosti, v fazi gradnje pa je Pravljični park, ki bo očitno velika atrakcija za otroke vseh starosti 😅.










Sledil je zasebni gradič Egeskov, kjer se na parkirišču lahko tudi prespi (P: 55.172444, 10.487834 ). 
Gradič v zasebni lasti je pravi raj za družine, saj toliko različnih igral še nisem videla. Zabaviščni park v malem. Imajo pa tudi muzej oblek in muzej starih avtomobilov. Simpatično.



















V Jellingu so na ogled vikinške rune. Zunaj mesta je urejeno parkirišče, tudi za AD (P: 55.758022, 9.415283 ).  
So del Unescove svetovne dediščine. Kamni so iz 10. stoletja, in sicer je starejšega-manjšega od dveh kamnov postavil kralj Gorm Starejši v spomin na svojo ženo Thyro. Večjega od obeh kamnov je v spomin na svoje starše postavil sin kralja Gorma, Harald Bluetooth, ob praznovanju njegovega osvajanja Danske in Norveške ter spreobrnjenja Dancev v krščanstvo. Runski napisi na teh kamnih veljajo za najbolj znane na Danskem.










V Lindholm Høje je na ogled veliko vikinško pokopališče. V nekem muzeju je pisalo, da so vikinge, ko so umrli, sežgali in sicer z nekaj premoženja, služabnico in v ladji/čolnu (zato so ti kamni v oblikah ladij). No odvisno od premoženja in statusa vikinga.
Parkirišče, možno spanje:57.078662, 9.913019








Danske sladice 😇😂.





In potem končno sever Danske. Parkirala sem ob obali (P: 57.750392, 10.604397) in potem s kolesom na okoli.










Najprej do svetilnika in potem peš do kraja, kjer se srečata dve morji in stojiš istočasno v Severnem morju in Baltiku .... jeeej. Pa še tjulenčke sem videla.










Ker je na severu res noro pihalo, sem pot nadaljevala vse do zakopane cerkve. 
Premiki peska so se začeli v 16. stoletju, cerkev pa so dosegla konec 18. stoletja. Vaščani so morali kopati pot v cerkev, vsakič ko so se hoteli udeležiti bogoslužja.

Boj proti pesku se je nadaljeval do leta 1795, ko je bila cerkev s kraljevim odlokom zaprta.

Danes je viden samo stolp starodavne cerkve.









Sipina Råbjerg Mile je največja seliška sipina na Danskem. Zahodna obala se je več stoletij borila s premiki sipin zaradi močnega vetra in peščenih območij - in ker je blizu Skagena, vreme pri sipini Råbjerg Mile še zdaleč ni dobro.

Premikajoča sipina je široka približno 1 km in dolga 1 km, tvori jo približno 3,5 milijona m3 peska, visoka pa je 40 metrov. Sipina se vsako leto premakne približno 15 metrov proti severovzhodu, bližje Grenenu, vrhu Danske.

Spanje kar pri sipini, kje je parkirišče lepo zavarovano pred vetrom z dovolj drevja in grmičevja:  57.654481, 10.408868 









Sledi ogled enega najbolj znanih svetilnikov na Danskem - Rubjerg Knude Fyr. Znan je predvsem po tem, da so ga, namesto da bi ga porušili, enostavno prestavili. No enostavno ravno ne 😄, dali so ga na koleščka in ga premaknili nekaj deset metrov v notranjost, saj je morje že konkretno načelo obalo in bi slej ko prej končal v ruševinah na obali.








Ko sem dopoldan prispela v kamp Løkken Strand Camping sem bila priča najlepšemu razgledu. Polno jadralcev ob obali, vse od zgornjega svetilnika pa do kampa, so ob obali uživali v jadranju na očitno ravno pravem vzgonskem vetru. Obala je polna ostankov nemških bunkerjev, ki jih morje počasi vabi v svoj objem. Spodjedanje obale je kar hud problem na Danskem.









Ta obala je res simpatična, mivkasta, po njej se lahko vozijo z avti in je polna malih hišk, malih vikendov (verjetno manjših od novejših prikolic).







In zvečer .... najlepši sončni zahod v kampu.😉








V kampu sem ostala 2 dni in en dan od kolesarila do kraja Lønstrup. Povsod čudovita obala in bunkerji. 










V Hanstholmu sem si ogledala muzej in notranjost nemškega bunker.








V kraj Ferring sem prišla popoldan v največjem možnem nalivu. 
Tu sem si želela ogledati svetilnik Bovbjerg Lighthouse pa sem potem ostala dve noči (v kampu Bovbjerg). 
Po nevihti se je naredil prečudovit dan in naslednji dan sem najprej odkolesarila do kraja Thyborøn, kakih 20 km v eno smer.













Popoldne pa še peš do svetilnika. Kot iz pravljice.









Premaknila sem se do Hvide Sande in spet veselo s kolesom okrog. 
Hvide Sande ima tri PZA-je, sama se izbrala: 56.002632, 8.120703
Odkolesarila sem do kraja Søndervig (peščenih skulptur nisem našla) spotoma pa sem si ogledala še en svetilnik Lyngvig Fyr.










Menda si je nujno pogledat še ljubko vasico Ribe in seveda sem ustavila tudi tu. Imajo sicer PZA, sama pa sem parkirala v kampu Storkesøen Ribe.
Mestece in njegove hiške in katedrala so res všečni.
















Zadnja postaja na Danskem je bil še Christiansfeld.
Mesto je leta 1773 ustanovila moravška cerkev in je dobila ime po danskem kralju Christianu VII. Od julija 2015 je Unescova svetovna dediščina.








Seveda pa sem se morala ustaviti še v Esbjergu, da si pogledam te velike kipe Men by the Sea. 40 m visoki kipi, ki bi morali stati v Skagenu, pa so na koncu pristali tu.





Potem pa na pot čez Nemčijo in domov.


Še tole iz mojega vtisa o Danski: 
-odlične kolesarske poti, 
-znamenitosti in ogledi so večinoma med 10 in 17 uro, 
-spanje z AD lahko povsod, kjer to ni izrecno prepovedano, 
- izpust vode, čista voda, praznjenje WC je najlažje kar na bencinskih črpalkah (imajo skoraj povsod),
-v kampih je večinoma voda (tuši) za doplačilo, 
-vse znamenitosti, muzeji, .... imajo  poleti 50 % znižane vstopnine,
- Danci se očitno tudi zelo radi družijo, saj imajo pri vseh znamenitostih pripravljene klopce ter ponekod tudi kurišča, otroška igrala so povsod, srečala sem jih veliko, ki so si prinesli dekce ter hrano ter enostavno uživali,
- pri vseh znamenitostih je bilo vedno polno obiskovalcev (Dancev), ki so v vrstah čakali na oglede, v en muzej dejansko nisem prišla, saj je bil razprodan za tisti dan,
- vreme je bilo "dansko" 😄 in sicer malo oblačno z občasnim rosenjem, le 2 popoldneva je močno deževalo, ponavadi pa je bil potem naslednji dan prekrasen in sončen. Temperature okrog 16-20 stopinj, ob obali do 23 ob pihanju toplega vetra (dejansko idealno).


THE END


Po Sloveniji - Planica in Ciprnik (4.-5- julij 2020)

 Vikend pobeg. 


Tokrat v Planico.


Parkirala na parkirišču za avtodome v Planici (12 € na noč).

4. julija sem tako štartala še pred vročino na bližnji Ciprnik. Pot krasna, označena, večino časa senčna.

Super razgledi na Planico in z vrha tudi na Jalovec in okoliške planine.

pot na Ciprnik






Naslednji dan sem se odpravila še na sprehod v Tamar ter do izvira Nadiže.






Popoldan pa sem imela rezerviran Zip - line s Planiške velikanke 😁.

Toplo priporočam. Sicer mi je nad vzletiščem skoraj zmanjkalo sape od strahu, potem nad letalnico pa samo še čisti užitek. 

Nekaj adrenalinčka pa mora bit. Brez prestanega strahu sploh ne bi bila prava atrakcija 😂😂😂.

zip line Planica

Krasen, sončen, vroč in adrenalinski vikend se je tako zaključil. Jaz pa srečna 💖.


Uživajte.

sreda, 4. oktober 2017

Francija - Akvitanija

V začetku septembra je bil končno čas za dopust in tokrat je bil na vrsti že vsaj tri leta pripravljen plan za obisk francoske regije Akvitanije.


Najprej je bil na vrsti ogled prazgodovinske jame Lascaux Caves 4 . Parking je tu .

Dejansko gre za ogromen zidan kompleks v katerem je replika jame. Celoten komleks je dobro opremljen z vsemi možnimi modernimi tehnologijami, da obiskovalcu res pričara posebno doživetje.
Poleg same "jame" so uredili tudi multimedijske predstvitve kaj naj bi slike dejansko prestavljale.
Vredno ogleda.










Pot se nadaljuje ob reki Vezere, kjer je polno prazgodovinskih najdišč. 
Zanimivo je mesto v steni La Roque St. Christophe, takšnih in podobnih pa je še kar nekaj. 




Zelo simpatično mestece na potovanju je bila tudi Sarlat-la-Canéda. 
Parkiranje tu ali pa malo naprej na drugi strani ceste. 

To področje ob reki Dordogni je enostavno čudovito. Arhitektura je neverjetna, hišice in gradovi iz rumenega peščenjaka, v toplih in prijektnih rumenih odtenkih, so pravi balzam za oči.














Krajši dvodnevni postanek je bil v kraju Cénac, Cénac-et-Saint-Julien. Tokrat je bil postanek v kampu in na idelanem prostoru v prvi vrsti ob reki Dordogni. Najem kanujev pa takoj zraven kampa. Namen je bil peljati se s kanujem po reki in si tako ogledati nekaj njihovih gradov. 

24 kilometrov v štirih urah in res čudoviti razlgedi. 










Začetek septembra in na reki je bilo še vedno veliko kanujev. Ne morem si predstvaljati kako to izgleda v visoki sezoni :-). 





Nujno je bilo ogledati si tudi čudovite vrtove Marqueyssac.  Lušten sprehod, s super pogledi na reko, ki se vije globoko spodaj. Imajo tudi kar nekaj igral tako za male kot za malo večje otroke.







Pot se je nadeljavala z obiskom mesta Périgueux. Katedrala sv. Fronta, zgrajena po letu 1120, obnovljena v 19. stoletju, je na seznamu UNESCOve svetovne kulturne dediščine kot del romarske poti v Santiago de Compostelo.

PZA je super in blizu centra.







Nato pa naprej v Cognac. Parkirišče imajo uradno le za 3 avtodome.

Seveda je bilo nujno, poleg ogleda mesta, opraviti tudi ogled Hennessy.

Kot vsi veliki, tudi oni naredijo "ogled, da si ga zapomniš". Imajo ladjice, da te prepeljejo čez reko na drugo stran, kjer imajo nekaj skladišč ter eno multimedijsko halo. Tu ti razložijo način pridelave in izdelave konjaka. Na koncu pa sledi tudi poizkušanje. Probala sem VSOP in XO, medtem ko nam je prijazna gospa razlagala, katere vse okuse naj bi čutili v konjaku (od vanilije, popra, tobaka,...).
Ogled simpatičen in če vas zanima kaj o konjaku - priporočam :-)






Sledi ogled Saint-Émiliona. Še en mali biserček med "rumenimi" mesti, ki pa ima resnično neverjetno količino vinotek. Vsaka druga trgovina je sigurno vinoteka.
Parkiranje urejeno na navadnem parkirišču.















V velikih mestih je meni najljubše parkiranje in spanje v kampih, potem pa z metrojem v center. Enako velja za Bordeaux. 

















Še slikce vinogradov, ki jih po Franciji pač ne zmanjka.





Potreben je bil ogleda še največje in najvišje sipine v Evropi - Dune de Pilat.
Parkiranje je tu dovoljeno, prenočevanje pa ne.






Tu se potovanje obrne in počasi se pričnemo vračati. Ob reki Lot se ustavimo še v Château de Bonaguil, Fumel. Sicer neopremljen, rahlo razpadajoč, pa vendar impresiven grad. Narejeno imajo pot za obiskovalce, na kateri so table s pojasnili, zakaj se je določena stvar uporabljala v preteklih časih. Enotavna in zanimiva popestritev obiska.







Nadalje v mesto Cahors.













Sledi še ogled svetega mesta Rocamadour. Cerkve oziroma kapelice so delno vzidane v živo skalo. Fascinantno.












Potem pa še v  Toulouse in naprej ob sredozemskem morju počasi proti domu.



THE END

Po svetu z ✈ - Vietnam in Kambodža - za novoletne praznike 2024

Tokrat je bila želja novo leto preživeti malce drugače. Prazniki so bili lepo razporejeni in za kar dolgo potovanje niti ni bilo potrebno ve...